Tisa zraste kot grm ali drevo, največkrat do 12 m, v izjemnih primerih tudi do 20 m visoko. Krošnja je zaobljena in zelo široka. Koreninski sistem je srednje globok in široko razvejan. Skorja je tanka, rdečkastorjave barve in se lušči v manjših luskah. Krošnja je gosta in veje segajo nizko po deblu. Mladi poganjki so zeleni, z vzdolžnimi robovi. Na njih so številni stranski popki, ki ostanejo več let ne aktivni in odženejo kot adventivni poganjki, ko obsekujemo krošnjo. Zaradi tega lahko krošnje poljubno strižemo in oblikujemo. Iglice so dolge 20 do 30 mm, premenjalno razvrščene in razen na glavnem poganjku tudi dvoredne. Na zgornji strani so temno-, na spodnji strani pa svetlozelene. Vrh iglic je koničast.
Tisa cveti marca in aprila, najprej se pojavijo moški cvetovi, potem tudi ženski. Opraševanje z vetrom. Semena dozorevajo od avgusta do oktobra. Obdaja jih živordeč sočen ovoj s katerim se hranijo ptice in tako raznašajo semena. Semena kalijo šele čez leto ali dve ali še kasneje. Klica ima 2 klična lista, ki sta podobna navadnim listom. V mladosti raste tisa zelo počasi, komaj nekaj centimetrov na leto, kasneje nekoliko hitreje. Vendar tisa v vsakem primeru velja za počasi rastoče drevo.
Tisa je senčna vrsta. Raste predvsem v različnih bukovjih, kot posamezno drevo ali v manjših sestojih. Čeprav ima dobro obnovitveno moč in se po poškodbah dobro obnavlja, je ogrožena vrsta in zaščitena. Pogosto jo gojimo kot okrasno rastlino. Znana so zelo debeIa in stara drevesa (nad 1000 let), katerih debla so pogosto nastala z zraščanjem večjih debel in vej. Razen rdečega mesnatega semenskega ovoja, ki je užiten je vsa rastlina strupena, zlasti listi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar