Sibirski brin / JUNIPERUS SIBIRICA BURGSD

Sibirski ali pritlikavi brin je do največ 1 m visok, večinoma nizek, plazeči, vednozeleni grm. Podoben je navadnemu brinu, zato ga rastlinski sistematiki pogosto obravnavajo kot njegovo podvrsto ali različek. Njegove vejice so debele, kratke in goste, iglice so dolge 0,5-1 cm, debele, zgoraj vdolbene, spodaj zaobljene, v smeri proti vejici nekoliko zavite in poganjek obraščajo v zelo gostih vretencih. Iglice so razmeroma tope in v primerjavi z navadnim brinom ne bodejo. Zgoraj imajo vzdolžno belkasto progo. Moški cvetovi so sestavljeni iz rumenih prašnikov, ženski pa iz treh zelenih plodnih lusk. Te po oploditvi omesenijo in tvorijo jagodasti storž, ki ga navadno imenujemo kar brinova jagoda. Ta je sprva zelena, v drugem ali celo tretjem letu, ko dozori, postane temno modra in poprhnjena, kratkopecljata, v pre¬meru meri 7-10 mm in je nekoliko večja kot pri navadnem brinu.

Cvetenje
Dvodomna in vetrocvetna vrsta, cveti julija in avgusta.

Sibirski brin - poln jagod

Rastišče
Je skromna in prilagodljiva vrsta visokogorskega sveta. Za rast potrebuje malo toplote in zadostuje ji že kratka rastna doba. Še zlasti dobro prenese zelo nizke zimske temperature in obremenitev z debelo plastjo snega, sušo pa prenese slabše kot navadni brin.

Razširjenost
Sibirski brin je razširjen v vseh gorskih in arktičnih predelih Evrope, severne Azije in Severne Amerike. V Sloveniji je večinoma subalpinska vrsta in samoniklo raste v območju nad zgornjo gozdno mejo, največkrat v pasu ruševja, kjer zamenja navadni brin. V alpskem svetu ga najdemo predvsem v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah, v dinarskem svetu v Trnovskem gozdu in redko tudi na Snežniku. Izjemno redek je na Kočevskem, kjer so ga doslej našli samo dvakrat; prvič sredi 19. stoletja in znova šele leta 1999.

Sibirski brin

Uporaba
Na plazljivih območjih v gorskem svetu sta najpomembnejši pionirska in varovalna vloga sibirskega brina, ki gosto prerašča eroziji izpostavljena, nestabilna ali izčrpana tla. Les je podoben kot pri navadnem brinu in je srednje težek, precej trd, trajen in še po več letih prijetno dišeč, vendar se redko uporablja, ker so zaradi nizke rasti večji kosi lesa redki. Zreli jagodasti storžki so uporabni kot začimbe. iz njih lahko pridobivamo brinovo olje in žgane pijače, poleg tega imajo nekatere zdravilne lastnosti, saj čistijo telo, pospešujejo krvni obtok in delujejo razkuževalno. Cvetni prah lahko povzroča alergijo. Zaradi skromnosti in plazeče rasti je priljubljena okrasna vrsta in pokrovna rastlina, še zlasti primerna za skalnjake, alpske vrtove, korita, grobove, majhne predhišne vrtove in atrije, torej za mesta, kjer za večje grme ni dovolj prostora.