Visoka drevesa s stožčasto krošnjo. Skorja je tanka in se lušči v okroglastih ploščicah. Poganjki so tanki, ko iglice odpadejo, so na otip grobi, ker na njih ostanejo s skorjo zrasle listne baze. Popki so jajčasti ali kopasti, brez smole ali smolnati. Iglice so četverorobe ali ploščate, večinoma radialno razvrščene, redkeje dvoredno. Na poganjkih ostanejo do 7 let. Moški cvetovi so rumeni ali rdeči, nameščeni obstransko na lanskih poganjkih, ženski pa so rdeči ali zeleni v storžastih socvetjih na vrhu lanskih poganjkov. Pred oprašitvijo so pokončna, potem se počasi obrnejo navzdol in tako dozorijo. Rod obsega 40 do 50 vrst, ki rastejo v hladnih in zmernih pasovih severne poloble. Na severu segajo do tundre, na jugu v visokogorjih pa skoraj do subtropov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar