Evropski macesen ima deljen areal, ki obsega 4 med seboj ločena območja: Alpe, Karpate, Sudete in južno Poljsko. Macesni s teh območij se med seboj razlikujejo v nekaterih morfoloških (višina, oblika krošnje, velikost in oblika storžev) in fizioloških značilnostih (višinski in debelinski prirastek, količina eteričnih olj, odpornost proti macesnovemu raku itd.).
Alpski macesen raste od Zahodnih Alp (italijansko-francoska meja) do podnožja vzhodnih Alp (Dunaj) v nadmorski višini 400 do 2400 m. Sudetski macesen dobimo v jugovzhodnih Sudetih, deloma na Češkem (Moravska), deloma na Poljskem (južna Šlezija) v nadmorski višini 350 do 800 m. Poljski macesen se nahaja v nižinskih predelih južne in srednje Poljske med 200 in 600 m. Karpatski raste v več ločenih predelih, in sicer na Slovaškem (slovaški macesen) in v Romuniji (romunski macesen) v nadmorski višini 400 do 1800 m.
Evropski macesen zraste do 35 (50) m v višino in doseže 1,5 m v debelino. Deblo je tudi pri prosto rastočih osebkih visoko brezvejnato. Vrhnje veje so obrnjene navzgor, ostale so vodoravne ali nekoliko visijo. Iz debla izraščajo brez pravega reda in hitro odmirajo ter odpadajo.
Koreninski sistem se razvija najprej s srčno korenino, nato se razvijajo še močne stranske korenine, tako da je macesen dobro stojno drevo. Skorja je siva, brazdasto razpokana in precej debela. Dolgi poganjki so rumenkasti, enoletni so olistani premenjalno, na dvoletnih pa se razvijejo kratki z navidez šopasto nameščenimi iglicami. Iglice so pri mladih osebkih dolge do 5O mm, pri starejših do 20. Široke so 1,5 mm, mehke in svetlozelene.
Macesen cveti spomladi, istočasno z olistanjem. Moški cvetovi so rumeni, okroglo jajčasti 0,5 do 1 cm veliki. Ženska storžasta socvetja so 1 do 2 cm velika, karminaste barve. Storži dozorijo jeseni, so 2,5 do 4 cm veliki, sestavljeni iz plodnih in krovnih lusk, ki v spodnjem delu vidno štrlijo iz storža. Kaljivost semen je povprečno do 37%, v semenskih plantažah preko 90%. Kalijo 3 do 4 tedne po setvi. Klice imajo 5 do 7 kličnih listov. Macesen je zlasti v mladosti hitrorastoča vrsta, saj že v prvem letu zraste 10 do 15 cm ali celo do pol metra. Najhitrejšo rast v višino ima med 5. in 20. letom, ko znaša višinski prirastek tudi do 1 m. Prvi obrod doseže v sestoju med 20. in 30. letom, na prostem pa med 10. in 15. letom.
V Sloveniji raste macesen v Julijskih in Savinjskih Alpah ter Karavankah v nadmorski višini 560 do 1950 m. Gospodarsko pomembni sestoji so do višine približno 1600 m.
Macesen je svetlobna vrsta. To se vidi po njegovi svetli krošnji, po hitrem odmiranju vej in še nekaterih drugih morfoloških znakih. Zaradi svoje svetlobnosti redkeje uspeva v zmesi z jelko, smreko ali bukvijo, pač pa med njimi v večjih ali manjših skupinah. V mešanih sestojih so macesnove krošnje vselej nad krošnjami drugih dreves.
Pri nas raste predvsem na apnencu, v vetrovnih legah, na svežih in humoznih tleh z visoko zračno vlago. V nižjih legah ga dobimo predvsem na severnih pobočjih, v višjih pa na južnih. V nižinskih predelih gojimo predvsem sudetski macesen, ki hitro raste in ima visoko deblo. Pogosto ga srečujemo v parkih, ker je odporen na onesnažen zrak.
Beljava macesnovega lesa je rumenkasta do rdečkasto bela, jedrovina rdeča do rdečkastorjava. Les je srednje trd, srednje težak, zelo elastičen in obstojen. Ogrevna moč je srednja. V kozmetiki uporabljajo eterična olje, ki ga pridobivajo iz semen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar