Raste v vsej Evropi, velikem delu Azije, severni Afriki in Severni Ameriki. Najpogosteje ima obliko k tlom prileglega ali pokončnega grma, včasih tudi nizkega drevesa, debelega do 0.5 m. Listi igličasti, 8 do 16 mm dolgi, po 3 v vretencu, na zgornji strani imajo belo vzdolžno progo. Storži so omeseneli (»brinove jagode« ), sestavljeni iz 3 lusk. V njih so običajno 3 semena brez perutk. Zorijo večinoma 2 leti, v prvem letu so zeleni, v drugem pa postanejo temnomodri.
Navadni brin raste na različnih rastiščih po vsej Sloveniji, zlasti na opuščenih senožetih in pašnikih. Je vsestransko uporabna rastlina. Les je trd, uporabljajo ga v domači obrti. Vsi deli pa so uporabni v zdravilstvu, ker vsebujejo eterična olja, dišečo smolo, zdravilne čreslovine, vitamine in različne kovinske ione. Pomembno vlogo igra kot pionirska vrsta pri zaraščanju golih gozdnih površin in pašnikov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar