Chamaecyparis lawsoniana (Murr.) Parl. - Lawsonova pacipresa

Zraste 30 do 50 (60) m v višino in do 2 m v debelino. Koreninski sistem je močan, skorja pri starejših drevesih precej debela, rdečkastorjava in razpokana v okroglaste luske. Veje so vodoravno, poganjki ploščati. Listi luskasti, do 5 mm dolgi. Po dva v vretencu sta na splošče­nem delu poganjka, naslednja dva pa tvorita rob poganjka. Na spodnji strani poganjka so ro­bovi listov značilno belkasto obarvani. Na sredini listne ploskve je okroglasta smolna žleza.

Cvetovi so majhni, moški rožnati ali rdečkasti, ženski modrikasti. Zreli storži so okrogli, približno 8 mm veliki, sestavljeni iz 6 do 8 plodnih lusk, na vsaki so 2 do 4 semena. Semena so podobna kot pri cipresah, majhna in z ozko perutko, ki bočno obdaja seme. Cveti spomladi, storži dozorijo jeseni istega leta.

Areal Lawsonove paciprese je v kalifornijskem primorju, kjer uspeva do 1500 m nadmor­ske višine. Najbolje uspeva na glinastih, svežih tleh, z obiljem zračne vlage. Dobro prenaša nizke zimske temperature in onesnažen zrak. Čeprav raste razmeroma počasi, je zaradi zelo kakovostnega lesa in splošne odpornosti primerna za gospodarsko gojenje. Kalivost semen do 65%. razmnožuje se lahko tudi s potaknjenci.

Pri nas je Lawsonova pacipresa med najbolj znanimi tujimi (eksotičnimi) drevesnimi vr­stami. V hortikulturi je znanih nad 200 različnih oblik.

Manj znana je pri nas nutkanska pacipresa (Chamaecyparis nootkatensis Sudw.) Od Lawsonove se loči po manj prileglih listih, brez belkastih črt. Moški cvetovi so rumeni, ženski pa zeleni. Storži imajo močneje izražene grbice na plodnih luskah. Zraste 30 do 40 m visoko. Areal ima ob tihomorski obali od Aljaske na severu do Oregona na jugu. Potrebuje sveža tla in vlažno ozračje. Je zelo odporna proti mrazu, suši in industrijskim plinom. Pri nas bi jo lahko več sadili kot parkovno vrsto, na gozdnih površinah pa bi lahko marsikje nadomeščala smreko. Les je trd, dišeč, rumene barve in zelo obstojen.

Več pozornosti bi lahko posvetili še nekaterim drugim vrsta pacipres, npr. japonskima graškasti (Chamaecyparis pisifera Sieb. et Zucc.) in hinoki-pacipresi (Chamaecyparis obtusa Endl.).