Edina vrsta rodu Sequoia, ki ima ime po indijanskem poglavarju iz rodu Čerokezov Sequo- Yah (1770-1843). Obalna sekvoja uspeva ob kalifornijski obali med 36. in 42. severnim vzporednikorn. To je v dolžini približno 720 km. Od obale sega največ 30 do 50 km daleč v notranjost celine. Dobimo jo do 1600 m nadmorske višine. Podnebje je oceansko s toplimi in vlažnimi poletji ter milimi zimami. Letna količina padavin znaša 700 do 1000 mm. Tla so najpogosteje silikatna, zato so tudi primerno vlažna.
Obalna sekvoja spada med najvišja in najdebelejša drevesa na svetu. Zraste do 110 m v višino in preko 6 m v debelino. Doživi starost več kot 2500 let. Skorja je ternnordeča, globoko razbrazdana in do 30 cm debela. Iglice so na vršnem poganjku premenjalne, okoli 6 mm dolge, na stranskih pa dvoredne, 6 do 18 mm dolge. Storži so jajčasti, rjavi, 2 do 2,5 cm dolgi, sestavljeni iz 15 do 20 lusk. Sestoji obalne sekvoje se razprostirajo na približno 810000 ha. Od skupne lesne zaloge tega območja, 140 milijonov m³, odpade na obalno sekvojo skoraj 120 milijonov m³, ostalo pa na druge drevesne vrste (orjaška jelka, duglazija, Lawsonova pacipresa, sitka in druge).
Je polsenčna, toploljubna vrsta, vezana na vlažno, pogosto zamegljeno ozračje. Pomlajuje se s poganjki iz korenin in s semeni. Ima zelo cenjen les, ki je lahek in čvrst ter brez smole. Je rdečkaste barve z ozko belo beljavo. Je eden najobstojnejših med ameriškimi lesovi. Obalno sekvojo gojijo v Evropi v južni Nemčiji, v Švici (ob Ženevskem jezeru), Angliji in v Črnomorskem primorju. V Sloveniji jo srečujemo predvsem v starejših parkih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar