Smrdljivi brin - JUNIPERUS SABINA L.

Smrdljivi brin večinoma raste kot nizek, polegel, do 2 m visok vednozeleni grm (izjemoma pa celo kot manjše drevo, vendar ne pri nas) z navzgor obrnjenimi vejami in nepravilno krošnjo. Spada v skupino brinov z luskastimi listi, kakršni so značilni za ciprese. Listi so na tankem poganjku navzkrižno nameščeni, do 3 mm dolgi, bleščeče zeleni in imajo žlezo, ki vsebuje strupeno eterično olje ostrega, neprijetnega vonja (od tod njegovo ime). Le na mladih poganjkih so listi tudi igličasti, a zelo kratki, dolgi največ 4 mm. Omeseneli storži se razvijejo na ukrivljenem peclju, so temno modri, skoraj črni, nazadnje rjavi, sivkasto poprhnjeni, 5-7 mm veliki, sestavljeni iz 4-6 plodnih lusk.  Dozorijo jeseni prvo leto ali spomladi drugo leto in vsebujejo 1-3 razbrazdana semena.

Smrdljivi brin

Cvetenje
Enodomna ali dvodomna, vetrocvetna vrsta, cveti aprila in maja.

Rastišče
Je zelo skromna vrsta. Glede tal ni izbirčen in raste na vseh vrstah matične kamnine, vendar največkrat na apnencu, kjer ga včasih najdemo na ne dostopnih in skoraj navpičnih gladkih pečinah. Zelo je odporen proti nizkim  temperaturam in onesnaženemu zraku, in čeprav raste v občasno vlažnih predelih, dobro prenaša tudi poletno sušo.

Razširjenost
Raste v gorovjih srednje in južne Evrope ter Azije, navadno v pasu med 1400 in 2300 m nadmorske višine. V Centralnih Alpah pogosto gradi večje strnjene sestoje. V Sloveniji je avtohton in raste v nekoliko nižjih legah, znan pa je le z redkih nahajališč. Najdemo ga po strmih in težko dostopnih prisojnih pečinah vzdolž strmega roba Trnovskega gozda in Nanosa (na primer sv. Nikolaj), v pečevjih nad reko Kolpo in na nekaj mestih v alpskem svetu.

Uporaba
Je cenjena in precej pogosto uporabljena vrsta v hortikulturi. Med več okrasnimi sortami je najpogostejša plazeča, do največ 1 m visoka 'Tamariscifoila', ki jo uporabljajo kot pokrovno rastlino za spremljavo trajnic v skalnjakih in vrtovih, podobna je sorta 'Broadmoor'.
Smrdljivi brin dobro prenaša obrezovanje in oblikovanje. Smrdljivi brin je ena naših najbolj strupenih rastlin! Pri občutljivih ljudeh lahko že dotikanje povzroči vnetje kože, posledica zastrupitve z uživanjem pa je kljub hitri zdravniški pomoči zelo pogosto smrt, ki sledi močnim krčem in bruhanju. Danes ga le še redko uporabljajo v veterini, nekoč je bil pogost celo v domačem zdravilstvu. Ženske so ga v stiski uporabljale kot sredstvo za povzročitev splava, vendar se je po nekaterih podatkih uporaba v polovici primerov končala s smrtjo. Ker je smrdljivi brin vmesni gostitelj hruševe rje (Gymnosporangium sabinae), ki se na hruškovih listih v obliki oranžnih madežev razvije zgodaj poleti, ga ni priporočljivo saditi v bližini hruškovih nasadov ali sadovnjakov.